Domžalsko oko

Osnovna šola Dob, kot se jo vidi iz Podrečja. Nekaj let nazaj so šolo povečali in že od nekdaj je razpoznavna po svoji obliki.

FOTO:MG

FOTO: MV

Reka Kamniška Bistrica teče skozi Domžale, večinoma tiho in neopazno. Občasno pa se pač zgodi, da se malce “napihne” ter pokaže zobe prebivalcem okoli. Vsekakor pa zadnja leta postaja primeren kraj za oddih someščanom. Okolica se počasi ureja, sprehajalne steze se gradijo, prav tako razne točke za rekreacijo, vodi se mi pa zdi, da se pa posveča premalo pozornosti. Težko bi rekli, da je Bistrica tudi bistra, kakor je včasih bila, ko je dobila svoje ime. Mnogokrat se zgodi, da ni prav nič bistra, ne samo motna, celo barvo spremeni. Zares škoda, da se še vedno dopusti, da se nekatere odplake izlivajo vanjo.

Reko smo si v preteklih letih lepo pokorili,  ji omejili gibanje, mislim, pa da je čas, da ji posvetimo več pozornosti, ter predvsem hvaležno sprejmemo kar nam ponuja.

FOTO: MV

Zlato Polje pri Lukovici, majhen kraj sredi narave. Verjetno večini nepoznan, razen za ljudi, ki živimo kje v bližini. Se pa splača zapeljati v tiste konce.

FOTO: MV

Občina Domžale se je lepo potrudila in uredila sprehajalne poti okoli Kamniške Bistrice. Tako se vsaj malo izkoristi naravno danost, da teče skozi Domžale.

FOTO: MV

Avtoportret dobesedno. Nastal je približno 6 let nazaj. Narejen pa je bil s pomočjo radijsko vodenega letala, ki je imel pritrjen fotoaparat. Cesta je drugače čisto ravna in tudi kmet ni vozil takole vijugasto po njivi. Efekt je nastal zaradi motenj, ki jih je povzročal elektromotorček in s tem ponagajal čipu za zajemanje fotografije.  Na fotografiji je pa cesta, ki povezuje Količevo in Turnše.

Cesta, ki povezuje Rodico in Mengeš se imenuje tudi “cesta smrti”. Dokaj ravna cesta, ki ima nekaj varljivih ovinkov. Najslabše pa je, da nihče konkretno ne skrbi zanjo. In tako so na tej cesti mnoge luknje, ki se jih je le po malem flikalo, potem so znižali dovoljeno hitrost, zadnje čase pa se nekaj celo obnavlja po etapah. Vsekakor je vzela ta cesta že kar nekaj življenje, v veliki meri zaradi velike hitrosti in zaradi njene luknjavosti.

Ko se neka stavba sama od sebe ruši, jo ponavadi opremijo s takšnimi oznakami, kot jo vidite na fotografiji. Ponavadi srečujemo razvaline od kakšnih grado, tole na fotografiji pa ni grad, ampak je bivše župnišče na sv. Trojici.

FOTO: MG

Na Brdu pri Lukovici že nekaj časa stoji veličastna zgradba-Čebelarski center Brdo. Čebelarska zveza Slovenije si je izbrala lep kotiček Slovenije za svojo rezidenco. Morda tudi zato, ker je v tem koncu veliko čebelarjev.

FOTO: MG

Rova pri Radomljah so lep kraj, ki imajo na vrhu hribčka luštno cerkvico. Če nisi namenjen prav k cerkvici, se ne boš mogel čisto slučajno peljati mimo. Tudi Rova so na takšnem mestu, da ponavadi ljudje ne zaidejo kar tako mimo. Imajo pa Rova tudi svoj bajer, svojo tovarno, svoj avtosalon in kar precej dobro preskrbljenih ljudi. Ker je kraj ravno prav odmaknjen od mestnega vrveža in ravno prav blizu, da imajo prebivalci vse na dosegu rok, se zadnja leta tja preseljuje kar veliko premožnih ljudi.

FOTO: MG