Domžalsko oko

Tovarna, ki je v svojem okolju pustila ogromen pečat. Lastniki so se menjali, menjalo se je ime, med prebivalci, pa se je še vedno drži ime Papirnica Količevo. Mnogo okoliških prebivalcev je delalo in še dela tukaj, mnogim družinam edino Papirnica Količevo daje kruh. Tovarna pa ima tudi svoje slabe strani. Zadnja leta je opaziti čistejšo reko Kamniško Bistrico, ki jo je v preteklih letih premnogokrat onesnažila prav ta tovarna. Včasih se je zgodilo, da je tekla popolnoma bela voda, skoraj kot bi teklo mleko. Dandanes pa naj bi tovarna svoje odplake sama čistila, tako da naj bi šle odplake že prečiščene v Bistrico. Veliko težav imajo okoliški prebivalci tudi s hrupom, saj je ta hrup, predvsem v večernih urah slišati že kar nekaj ulic stran. Občasno tovarna oddaja tudi “značilen vonj”, kot bi rekli kemiki.

Škoda, ker se na fotografiji ne sliši zvoka…

Pred pol leta sem fotografiral Halo Kitajce, ki so se zbirali pri Veitu na Viru. No, očitno njihovo zborovanje še poteka:) Le položaje malce menjajo, da ne dobijo preležanin.

Lidl je dodobra posegel v življenja prebivalcev Domžal. Mnogi tam kupujejo, nekateri so tam našli tudi zaposlitev.

Ljudje smo zelo solidarni. Posebej, kadar se tega niti ne zavedamo. Domžalski Lidl ima kar precej prostorov za invalide, pa vendar so mnogokrat zasedeni. Nekako ne razumem ljudi, kako jim vest dovoljuje parkiranje na prostorih za invalide. Ja, res je. Vedno je še kakšen prazen prostor za invalide, sploh pri Domžalskem Lidlu. Ampak, prav zaradi takšnih ljudi pa se vseeno zgodi, da ko se pa zares pripelje invalid, ki bi ta prostor potreboval, je pa vse zasedeno.

Na sploh me zelo pogreje parkirna miselnost Slovencev. Ne samo da parkirajo na prostoru, kjer ne bi smeli, še celo tako brezbrižni so, da je avtomobil parkiran nekje na pol prostora. To je še posebej očitno na parkirišču pod domžalskim Mercatorjem, kjer so parkirna mesta že tako ali tako zelo ozka. In potem se najdejo ljudje, ki se jim ne da svojega avtomobila niti popraviti, da bi zasedli samo en prostor. In ker so tam parkirna mesta po 3 in 3 med stebri, to pomeni, da namesto treh, lahko parkirata samo dva. Bom zagotovo v prihodnosti pripel še kakšno fotografijo od tam.

Spodnja fotografija pa naj bo v opozorilo in premislek o tem, kako težko se je zapeljati 20 metrov naprej in parkirati tam kje je treba in tako kot je treba.

FOTO: MG

Zgovorne besede, ki povedo marsikaj. Pravijo, da so grafiti odraz življenja v mestu. Domžale ne slovijo ravno kot mesto grafitov, še manj pa kot mesto dobrih grafitov. Spodnji ni nikakršen umetniški presežek, je pa dovolj zgovoren, da ne potrebuje zraven ničesar drugega.

FOTO: MG

Zelena os regije okoli reke Kamniške Bistrice je zares zelena. Hiter odmih od betonskih in asfaltnih površin. Le nekaj metrov in si že obkrožen z zelenjem, vedno bolj čisto vodo, ter na žalost tudi s pasjimi kakci. Težko bi rekel, da se stanje glede tega kaj izboljšuje.

Tudi z gnečo ni kakšnih pretiranih težav. Načeloma mi je zelo všeč, ko greš proti večeru na sprehod in srečuješ poznane ljudi:) Seveda, če bi potreboval kakšen umik na samo, potem večerni termin ob tej zeleni osi odpade. Morda v upoštev pride le zgodnje jutro, ali pa močno opoldansko sonce.

Lepo je, da imamo prebivalci, ki so nas zaprli v to betonsko džunglo prostor kamor se lahko umaknemo. Nekateri imajo srečo in precej denarja, da imajo hiše postavljene neposredno ob tej zeleni osi. Žal se pozidava še tisto, kar je ostalo nepozidanega. Upam vsaj, da zelena os ostane!

FOTO: MG

V bližini fitnesa v naravi, v Domžalah, so že nekaj časa nazaj postavili tudi prijetne klopi in mize, da se lahko malo usedemo in spočijemo, ter naberemo novih moči za nadaljevanje poti. Škoda je le to, da je teh počivališč premalo, še bolj škoda je pa to, da se jih s pridom uničuje, čeprav so narejeni zelo robustno. No, k uničevanju tudi narava sama malo pripomore, veliko pa pripomore tudi nevzdrževanje.

Zadnja leta so zelo lepo uredili poti okoli Kamniške Bistrice, bojim pa se, da je to vse, ter da kakšnega posebnega vzdrževanja te poti ne bodo doživele. To se lepo vidi tudi na lesenih klopeh, ki bi se sedaj po parih letih že zaslužile kakšno barvno osvežitev. Konec koncev so le na prostem, prepuščene naravi in vandalom.

No, tole kar pa vidite spodaj na slikci, pa verjamem, da je uganka marsikomu, ki hodi tod okoli. So to klopi, morda mize? Kaj pa če je kaj drugega? Ja, res je nekaj drugega in sicer domiselna stojala za kolesa, ki lepo pašejo skupaj z ostalim ambientom počivališča:)

FOTO: MG

Kamniška Bistrica in v ozadju FIAT Servis VEIT. Slikano je bilo v večernem soncu, na fotografiji pa je malo dodanega HDR efekta:)

FOTO:MG

Takšni napisi so se skrivnostno pojavili ob Kamniški Bistrici. In lepo je, da nekdo na takšen način opozarja nemarne lastnike psov. Pes ni sam kriv, da svoje potrebe opravlja vsepovsod. Kriv je lastnik, ker tega ne pospravi.

Čeprav je zadnje čase stanje s pasjimi drekci ob Kamniški Bistrici malce boljše, pa moraš biti še vedno zelo previden, da ne prineseš kakšnega “dišečega” dodatka domov. Premnogno lastnikov svoje pse še vedno pusti, da prostovoljno tekajo gor in dol, ko pa pes opravlja svojo potrebo se pa lastniki naredijo, kot da tega niso videli. Zares je neprijetno, da ležijo ti drekci vsepovsod.

FOTO: MG

Ja, za površne ljudi, je ekološki otok v bistvu odlagališče odpadkov. Saj ne vem ali bi grajal takšne ljudi, ki to počnejo, ali bi jih pohvalil, da vsaj niso peljali odvečnih stvari v gozd.

Kaj se mora poditi človeku po glavi, da pripelje hladilnik, ter ga pusti na ekološkem otoku? Da bodo tako ali tako morali pospravit? Ali pa morda sploh ne ve, da dela kaj narobe? Ali je to sploh možno?

No, presojo prepuščam vam!

FOTO: MG