Domžalsko oko

Tokrat pe je fotografija malce drugačna. Poslikal sem panoramo poti ob Kamniški Bistrici na Viru. Ni najboljša, vendar je lepo vidna okolica. Predvsem razlike se vidijo nekje na prehodih, ker je bila različna osvetlitev sosednjih fotografij.Pa ena napaka je na fotografiji. Bo kdo ugotovil kakšna?

FOTO: MG

Kamniška Bistrica zadnja leta pridobiva na svoji veljavi, predvsem za sprehajalce in tekače. Uredili so krožno pot, naredili so mostove, točke za odžejanje, fitnes v naravi itd… Celo občutek imam, da je Bistrica vedno bolj čista. Morda pa jo bomo rešili…

Spomnim se včasih, da je izredno smrdela po raznih kemikalijah. Če smo se slučajno kaj igrali oz. bognedaj kopali v njej smo še dolgo zatem lahko vonjali tiste vonjave in čudim se, da pravzaprav nismo imeli kakšnih kožnih bolezni. No, resnici na ljubo se nismo ravno pogosto kopali v njej. Prej bi rekel, da je bilo ponesreči, ko smo se poskušali voziti s kakšnim splavom.

Stari starši nam znajo povedati, da so se v Bistrici vedno kopali in morda pa spet kdaj pride to obdobje, da bo voda tako čista, da se bomo spet lahko kopali v njej.

Ker živim zelo blizu te reke, je jasno že od vseskozi del mojega življenja. Ob njej smo se veselili, se družili, pa tudi trepetali. Posebno tistega davnega 1. novembra, ko je bila reka tik pred tem, da se prelije čez nasip. Potem pa so se stvari premaknile. Prišli so bagerji in začeli redno čistiti rečno dno. Tudi okolica se je od takrat precej uredila. Morda pa ni slabo, da narava včasih malce pokaže svoje zobe, da jo začnemo spoštovati.

FOTO: MG

Most čez Kamniško Bistrico se nahaja ob Vrtcu Vir in sem ga slikal že nekaj časa nazaj, takrat precej zasneženega. Danes pa je sneg že precej pobralo, čeprav je bil še vedno čudovit zimsko zasnežen dan. Tale most čez Bistrico je dobro znan vsem šolarjem, ki so hodili oz. še hodijo na OŠ Rodica. Svoje čase je bil most ozko grlo, ki je omogočal konec šolskega leta, da so učenci osmih razredov mazali otroke nižjih razredov z raznoraznimi namazi, včasih tudi lepili. Bil je eden od treh možnih prehodov in po glavni cesti nismo hodili, ker je bil tisti most preveč južno, za tiste iz južnega dela Vira, je bil pa železniški most predaleč, pa tudi mnogokrat zaseden, kadar je bila zaseda pripravljena. In tako so ob tem mostu potekali mnogi boji, včasih tudi pravi pretepi.

Ta most pa je velikokrat prav prišel(morda še vedno) tudi raznim mladoletnim ubežnikom na motorjih. Najlažje si namreč ušel policistom, ki so te lovili z avtom, tako da si se zapeljal čez tale most, ki ni namenjen avtomobilom:) Verjamem, da se jih je mnogo na ta način rešilo, vem pa tudi, da so jih mnogo ravno s tem mostom zvabili v past. Na drugi strani so se namreč pogosto lahko skrili policisti, ki so le počakali na žrtev, da jim je pripeljala v naročje:)

FOTO: MG